Astronomska opazovanja poleti 2026

Julija, avgusta in septembra bo mlaj nastopil sredi meseca, polna Luna pa konec meseca. To nas ne čudi, saj se mene ciklično ponavljajo na približno mesec dni (točneje 29 dni). Za enega izmed mlajev že vemo, da bo nastopil 12. avgusta, saj bomo takrat opazovali Sončev mrk (prisluhni epizodi, če želiš izvedeti več). Ostala dva pa bosta vidna 14. julija in 11. septembra.

Polna Luna pa bo vidna konec meseca, 29. julija, 28. avgusta in 26. septembra. 28. avgusta bo iz naših krajev ponoči viden Lunin mrk. V naših krajih bo mrk samo delni, ker bo Luna med mrkom zahajala. Okrog 4.30 zjutraj bo Luno začela postopno zastirati Zemljina senca. Popolnost pa bo nastopila ob 6.14, ko bo Luna iz naših krajev praktično na obzorju. Več sreče pa bodo imeli v Severni in Južni Ameriki, kjer bo viden celotni potek Luninega mrka.

Ker smo se v epizodi pogovarjali o takoimenovanem “obdobju mrkov” sedaj tudi vemo, da bo Lunin mrk sledil Sončevemu. Za lažjo predstavo pa priporočava v ogled kratek videoposnetek v slovenščini, ki ga je pred časom pripravila Cosmolabovka Barbara.

V naslednjih mesecih bomo Venero spremljali kot Večernico. Jupiter bo julija še viden ob mraku, kasneje pa tik pred vzhajanjem Sonca. Mars, Merkur in Saturn pa so vidni v drugem delu noči oziroma ob zori.

Preverimo še nekaj izbranih prizorov, ki se bodo zvrstili na posamezni mesec:

11. in 12. julija bo mladi Lunin srp potoval mimo Marsa in kopice zvezd Plejade. Prizor bomo občudovali ponoči, dve uri predno bo Sonce vzšlo. Ob tem bomo lahko občudovali tudi pepelnato svetlobo, sivino Lune v območju, ki je v senci. Ta [šibka osvetlitev nastane, ker se del svetoble z zemljinih oblakov odbije proti Luni in spet nazaj proti nam.

16. in 17. julija pa bo ob mraku, nekaj več kot uro po Sončevem zahodu, Lunin srp v bližini Venere in zvezde Regul, ki je ena od glavnih zvezd v ozvezdju Leva.

Podoben prizor se bo ponovil tudi čez približno mesec dni, 15. in 16. avgusta, vendar bosta takrat Venera in Lunin srp nižje nad zahodno-jugozahodnim območjem.

Med 6. in 8. septembrom pa bo Lunin srp potoval v bližini Marsa in kopice zvezd Jasli. Te prizore bomo spremljali v zgodnjih jutranjih urah, uro pred vzhajanjem Sonca.

8. septembra bo Lunin srp prekril kopico Jasli, vendar ker so zvezde te kopice šibke in se bo to dogajalo ko se bo že začelo daniti, je potrebno poiskati dovolj temno nebo. Kopica Jasli, ki v astronomskih katalogih dobi ime M44, je ena najsvetlejših na našem nebu in jo najdemo v ozvezdju Raka. Gre za razsuto kopico, ker se sorojene zvezde, ki so nastale na tem območju, oddaljujejo med sabo in bo čez nekaj sto milijonov let “skopnela”. Kopica Jasli je stara okrog 600 milijonov let, nahaja se pa 130-krat dlje od naše najbližje zvezde Proksime Kentavra. Svetloba njenih zvezd je do nas potovala kar 600 let. Na podlagi gibanja zvezd, časa nastanka in njihove vsebnosti elementov je možno, da so zvezde kopice Jasli nastale v istem območju skupaj z zvezdami kopice Hijad. Hijade so pa druga odprta kopica, ki jo najdemo v ozvezdju Bika.

Ne pozabimo na Perzeide, znani meteorski roj, ki ga opazujemo poleti. Perzeidi so aktivni med 17. julijem in 24. avgustom, višek aktivnosti, ko jih na nebu zaznamo največ, pa dosežejo v noči iz 12. na 13. avgust. Torej jih letos ne bo motila Luna, saj bo12. avgusta mlaj! Ob idealnih pogojih temnega neba in ozvezdja Perzej v zenitu, bi jih videli 100 na uro. Številka je torej v resnici manjša, vendar je Luna v mlaju odlična novica. Vse, ki boste opazovali naj spomnim, da bomo daljše meteorje zaznali v širši okolici Perzeja in ne v samem ozvezdju, od koder izvirajo meteorji. 

Seznam astronomskih dogodkov je obširen. Veliko jih najdete opisanih v knjigi Glej jih, zvezde!, ki jo na svoji spletni strani ponuja slovenska astronomska revija Spika. V zapiskih epizode najdete vse omenjene povezave in tudi povezavo do zemljevida Luninega mrka.